NullIdiot na dom!
zadnje objave

Kerkopski fevdalizem

LITERODROM II

RAZPIS / CALL FOR – IDIOT 15

IZŠEL JE ID16 + IDIOT NA KNJIŽNEM SEJMU CD

ID16 MINITURNEJA DECEMBRA 2015

RAZPIS / CALL FOR – IDIOT 16

LITERODROM: Mednarodni festival literarnih praks v razvoju // CD, 15. – 19. 1. 2015

IDIOT v gozdu – IDXV.!

Ob smrti oz. dokončni preobrazbi Tomaža Šalamuna v vse, kar je (piše: Jasmin B. Frelih)

Manifestaciji ob izidu IdiotX in Balkan


Kerkopski fevdalizem
Muanis Sinanovic — 21. september 2016

Prispevek je odziv na kritiko Kiklopski brutalizem, ki jo je o Dvovidu na Delu 14. Asics Gel Lyte 5 Pas Cher 11. 2016 objavil Igor Divjak

 

Naj takoj pojasnim – ne gre za odziv užaljenega avtorja. nike goedkoop online Afektiranost, ki jo je zaznati v tekstu g. Canotta Minnesota Timberwolves Divjaka, pravzaprav osuplost, krč pri artikulaciji stališča, razumem kot posledico fascinacije nad mojo knjigo, kar je zame dober znak. Goedkoop Nike Schoenen 2017 Ne obravnavam Divjakove vrednostne sodbe. Prej kot za užaljenost gre za žalost nad stanjem v slovenski literaturi, ki ga nameravam opisati, in ki sem ga v drugih tekstih že večkrat obravnaval.

Ne bi se odzival na njegovo besedilo, če ne bi v njem zaznal ad hominem napada in serije nekonsistentnosti, ki me motijo kot kritika.

Svojo kritiko Divjak v celoti postavi na dveh osnovnih tezah: najprej, na tezi, da sem se sam odločil napisati subverzivno zbirko, iz katere izpelje ves osrednji del svojega prispevka. Tukaj se že nahaja osnovna napaka v mišljenju. Izhodiščna predpostavka, ki je zgrajena na ad hominem argumentu v obliki špekulacije o tuji intenci, seveda ne more voditi v racionalno izpeljavo teksta. Ne namreč samo, da Divjak špekulira, njegova osrednja in suvereno izrečena predpostavka je, da sem se odločil napisati subverzivno zbirko. Kaj naj bi to sploh pomenilo, na tem mestu ni ključnega pomena.

Kot je razvidno, to ad hominem predpostavko poskuša podpreti z drobci iz mojega intevjuja za spletni portal Poesis, drugimi publicisitčnimi viri in z mojo umestitvijo znotraj generacije. Moje pisanje poskuša zreducirati na generacijski etos. Vendar se celo znotraj postavljanja ad hominem argumenta poloti sestavljanja slamnatega moža; večkrat sem izražal distanco do prehitrih generacijskih posploševanj. Obenem pa knjiga nikakor ni dostopna samo bralcem iz generacije. Pesmi iz nje so med drugim z naklonjenosjto objavljali mednarodno uveljaljavljeni hrvaški pisatelj Rober Perišić, Peter Semolič, Petra Kolmančič, srbski pesnik Bojan Savić Osotjić. Vsi, razen Ostojića, pripadajo drugi generaciji. Asics Gel Lyte 5 Prva verzija Dvovida je vsebovala navdušeno več kot tridesetstransko spremno besedilo slovenskega sodobnega klasika starejše generacije. Odpovedal sem se mu zaradi želje po avotnomni konfrontaciji s knjigo, ki pa mi je g. Divjak, kot bom izpeljeval, ne privošči.

A za trenutek se zadržim še pri drugi utemeljitveni ad hominem potezi. V predzadnjem odstavku piše: “Samo ugibam lahko, a verjetno je Sinanovićev cilj prek intenziviranja intelektualno grdega spraviti bralca na rob, kjer se temu upre in se razpre sublimnemu, ki naj bi se skrivalo v ozadju.” Tu se Divjak zaveda svojega zgolj špekuliranja, a v naslednjem odstavku vseeno suvereno zaokroži celoten tekst in ovrednoti knjigo na njegovi podlagi. Ne samo, da gre za ad hominem, napaka gre še korak dlje, saj je špekulativnost tega ad hominema priznana, a se takoj na to glede tega spozabi. Mislim, da si profesionalen kritiški tekst ne bi smel privoščiti takšnega razkroja racionalnosti, sploh pa ne na tako kratkem prostoru, ki mu je odmerjen.

Menim, da tovrstni zdrsi izhajajo iz dispozitiva kulturniškega fevdalizma, ki ga je imenoval in analiziral Jure Detela. Adidas Superstar Homme Kulturniški fevdalizem predpostavlja, da je mladim avtorjem potrebno odmeriti točno določeno in definirano mesto v okviru literarnega polja, to mesto pa je treba reproducirati, avtorja je treba v njem zadržati. Kulturniški fevdalizem torej ne more prenesti pesniškega dogodka. Kot sem omenil že na začetku, in kot je razvidno tudi iz samega Divjakovega teksta, le-ta goji do Dvovida določeno fascinacijo. Zdi se, da poskuša knjigo panično umestiti na določen fevd. Ko vidi, da se delo temu upira, mu pripiše avantgardistično tendenco in ga začne zmedeno primerjati z dokaj naključnimi avantgardističnimi smermi, ki z Dvovidom nimajo prevelike povezave. Kulturniški fevdalizem, na podlagi izrečenega, ne prenese avtonomne konfrontacije s poezijo kot dogodkom.

Da bi takšno umestitev utemeljil, se Divjak domisli nediferencirane sintagme estetike grdega, ter se odloči, da knjiga v njej ni uspela. Air Max 90 Donna Rosa

Žal pa tu pride do zmede pojmov, podobne, kot se je pojavila pri ogrodnih ad hominem tezah. Dejstva so namreč, da se pesmi v glavnem poslužujejo klasično, kanonsko lepega imaginarija in simbolike, oblikujejo okoli motivov vode, sonca, čistosti in Boga. To, kar Divjak razume kot estetiko grdega pa je preprosto višja lega pesniškega jezika in določene jezikovne intenzitete, ki pa niso nič robnega, čeprav so v zadnjem obdobju v nekaterih slovenskih poetika zanemarjene. Pesniški postopki Dvovida so v marsičem skupni recimo s postopki Perelmana, Šalamuna (ta vzporednica se javlja v skoraj vseh ostalih kritikah mojih knjig), Vešovića, Osojnika, med mlajšimi domačimi avtorji pa denimo Božiča in Krmelja. Torej moram bralca na tem mestu razočarati: pri Dvovidu ni veliko robnega, je ena od zbirk, ki prinašajo eksplozije podob in intenzivna pomenska vozlišča, ni pa v formi izvirna. Vse to so značilnosti poznega modernizma. Prav tako v zbirki ni programa: gre za totalno poezijo, ki ne samo, da ne prinaša programa, skorajda bi lahko rekel, da ne prinaša nobenega stališča, nobene zunanje reference.

Očitek programskosti se seveda tukaj nanaša na moja v publicizmu in literarni kritiki izražena zdiferencirana stališča. V antiintelektualnem habitusu slovenske postmoderne, ki ga deli določen krog avtorjev – ali pa fevd – vsako zdiferencirano, konceptualizirano stališče skorajda že pomeni programskost, ki v deklarativni apolitičnosti, a de facto politikanstvu tega habitusa predstavlja nekakšno žaljivko. Prav tako teza o pomanjkanju samoironije v zbirki izhaja iz moje zloglasnosti, ki sem si jo pridobil znotraj področja publicizma in literarne kritike, nima pa veliko opraviti s poezijo, glede katere je bil v večini kritik do zdaj humor označen kot njena ključna poteza. Res pa je, da poezijo jemljem smrtno resno in je ne ironiziram zato, da bi lažje mistificiral sebe v odnosu do nje, temveč poeziji dajem prednost pred svojo avtorsko figuro, kar je precejšnje odstopanje od lokalne prakse skupine avtorjev, ki jo omenjam. Vendar tudi tu Divjak zaide v protislovje, ko najprej navaja verze, v katerih je t.i. pesniški subjekt “zgožen”, v katerih se identificira s parketom, potem pa poda omenjeni očitek. Lahko bi se reklo, da je knjiga v celoti ironiziranje tako imenovanega pesniškega subjekta.

Vseh teh podatkov ne navajam z namenom prepričevanja, ampak zgolj kot dejstva, ki so jih prepoznali domala vsi bralci doslej. Ne pozivam k posebni lucidnosti, ampak k upoštevanju osnovnih pravil racionalnega razmišljanja in k upoštevanju dejstev.

Panična potreba po blokadi dogodka Dvovida vodi znotraj teksta Kiklopski brutalizem v razkroj stika z realnostjo in v odpoved raiconalni misli ter tako tudi osnovnim standardom literarne kritike. Diskurz te kritike je podoben sorodnim paničnim ali že paranoičnim diskurzom v sferi realpolitičnega. Drugi je paranoično opredeljen v naprej in vsaka njegova poteza lahko služi kot potrjevanje tej opredelitvi. Ta antiintelektualni in iracionalni diskurz je stalnica slovenskega literarnega polja in ad hominemi, ki letijo na moj račun, so njegov del.

Gre za sistemski pojav, ki je danes pogosto uperjen proti razmišljujočim in prodornim mladim glasovom na vseh ravneh. Air Jordan 13 Retro Nedavno ga je na podelitvi Stritarjeve nagrade dobro analiziral Aljaž Krivec. Iz Divjakovega besedila je razvidno, da je v njegovem središču generacijski sentiment.

Močno upam, da vse to pozna svoje meje. Nasproti temu barbarstvu danes v Sloveniji stojijo izjemno načitani, lucidni, bojeviti in delovni mladi ljudje, ki nimajo česa izgubiti, in ki jih najdemo na različnih področjih, od aktivizma, do literature, do gledališča, do filozofije in teorije. Postavili so lastno infrastrukturo, sami oblikovali svoje skupnosti in zarisujejo lastne fronte. NIKE ROSHE LD-1000 QS

Ne bo jih mogoče podkupiti s titulami, navajanjem na obča mesta, prazno hvalo, hinavskimi lepimi manirami … Ne bodo se zlahka upehali. Zato še enkrat pozivam k vzpostavitvi racionalnega dialoga.

G.


Komentarjev še ni.


Komentiraj

Za objavo komentarja se morate prijaviti.


Stran se je naložila v 0,248 sekunde. Vzpostavljenih je bilo 20 povezav z bazo.

Specialitete


KORESPONDENZA (via Twitter)

Error: Twitter did not respond. Please wait a few minutes and refresh this page.


Trenutno niste prijavljeni

Podpirajo nas