NullIdiot na dom!
zadnje objave

Kerkopski fevdalizem

LITERODROM II

RAZPIS / CALL FOR – IDIOT 15

IZŠEL JE ID16 + IDIOT NA KNJIŽNEM SEJMU CD

ID16 MINITURNEJA DECEMBRA 2015

RAZPIS / CALL FOR – IDIOT 16

LITERODROM: Mednarodni festival literarnih praks v razvoju // CD, 15. – 19. 1. 2015

IDIOT v gozdu – IDXV.!

Ob smrti oz. dokončni preobrazbi Tomaža Šalamuna v vse, kar je (piše: Jasmin B. Frelih)

Manifestaciji ob izidu IdiotX in Balkan


Sara Mužnik
Z violino proti bazuki

DNEVI — december 2009

Dnevi s prižganimi meglenkami

Strgani oblaki iz tebe naredijo en sam gromozanski pulover s puhastimi lasmi.
Tako daleč je poletna pižama, iz katere ti štrlijo rame, jutranja svetloba, ki je prišla prezgodaj, postan zrak poln sopare in cigaret, poln spominov na prdečo noč, ki te pošlje v posteljo ob petih zjutraj in medtem ko spiš, meče vate težke inštrumente.
Ena tistih noči je, po katerih se zbudiš z nogo za vratom in ugotoviš, da si nekdo drug.
Julij ti je nenadoma odveč. Odpreš okno in kar najdeš, je raztrgano nebo; ko pelješ medvede na prosto, zliva po tvojih ramenih vedra vode in všeč ti je očiščenje, ustrezajo ti te nove barve. Odcediš vodo, pustiš makarone. Si samo sanjal o čudaški vožnji po hribu navzdol z motorjem v prostem teku in umazano šipo, kateri tudi naliv ne pomaga? Ne uspe ti najti prečke na glavi, kot da ta puh ne spada nikamor. Dan se vleče kot kaplja sline na tvojem kolenu v umazani trenerki. Prekinjaš ga z inserti spanca v nenavadnih pozicijah, vsakič nekje drugod. Večer se prikaže brez pravega jutra, vendar veš, da je to isti dan, ker ga lahko čutiš v želodcu, v glavi in za kočniki. Ne zmoreš prešteti današnjih tušev, ko se od glave do nog zaviješ v pulover.
Zdi se ti, da se je stemnilo prej kot ponavadi, in da razbiješ še ostale navade, v mraku piješ prvi kapučino. Odpiraš oči, iščeš svoje obzorje med razmršenimi kodri. Pena se seseda med ustnicami, moški zbor natakarjev se vrti med mizami, v kavarni se opiraš na komolce in sanjaš na novo; sanjaš o zamazanem nebu, ki se pripravlja na sneg, listju, ki se valja po pločnikih tujih mest, plaščih, ki ti prekrivajo kolena, šalih nogometnih ekip in navijanju pred televizijskim sprejemnikom sredi lokala, kakavih, v katerih namakaš brke, puloverjih, ki te objemajo od jutra do večera in odganjajo mraz s tvojih lic, podobah skozi okna drvečih potovalnih vlakov, ki v tebi ustvarjajo najsrečnejši občutek čudovite žalosti …
Ko pozno zvečer slabost mine, si hvaležen litrom vina, tonam dežja in kupici kofeina, da so sprali iz tebe vse, o čemer si znova in znova sanjal včeraj. Danes, še vedno sredi julija, sanjaš po francosko o najpristnejši jeseni.


GOLE PIŠTOLE — december 2009

Gole pištole

Okrvavljene gatke padejo na tla. Kaplje krvi puščajo sled po beli brisači, kot ga pušča ustreljen plen na zasneženi jasi. Odpreš tuš in iz sebe spiraš ves bivši mesec. Naslonjen si na roke, mrzla voda te obliva in noriš, da nisi ničesar kriv, čeprav te nihče ničesar ne obtožuje. Želiš si pomiriti svojega duha, oprati umazano perilo, ki ga hočeš nočeš puščaš za sabo. Ne moreš normalno vdihniti, ker si že preveč poln vsega in ker je prišel čas za izdih. Enkrat v mesecu te nekdo ustreli, ti pa si želiš, da bi bil znova rojen.
Gatke se namakajo v umivalniku, rdečica se počasi razblinja.
Kot da se ne bi nič zgodilo.
Izdihneš …


KOPIRNICA — december 2009

Kopirnica

Ko ne veš, kako in kaj, se pojavita prijazen modrook moški in banana.
Moški se ti smeje iznad olupka in trdi, da ti bo pomagal brž ko zaključi svojo banano; že naslednji trenutek pa ti s polnimi usti kaše narekuje, kako zlagaj svoje papirje. Za k življenju priporoča lahke stvari; sadje, dopust, ravnila iz plastike. Če življenje kombiniraš z lahkim, tudi samo postane tako. Sicer pridejo premajhne sobe, brez klime, polne neskončnih papirjev, a vštric z njimi pridejo tudi ljudje, ki ti z bananami kažejo pravo pot. Moj angel varuh ima banano. Ko smo se na avtocesti komaj izognili prometni nesreči, je namesto trikotnika za vozilom verjetno stala ogromna nevidna banana iz varnostne pene.

Morda ne varni, so pa srečni tisti, ki še v zavitih rumenih rečeh zmorejo videti čisto dobroto.


ČISTILKE — december 2009

Čistilke, one so edini pravi vohuni

Ne veš, dokler nisi eden izmed njih in za eno poletje sem jim prodala svojo dušo.
Pojma nimajo, kaj se dogaja v svetu, vendar znajo izbrskati pravo telefonsko številko in izbrati prave besede. »You forgot your pants.« Vedo, kaj se dogaja v človeku.
Krvavi madeži na rjuhah deklic in ti si perica, ki to drgne v potoku. Molčiš.
Par se za eno noč pripelje iz Ljubljane in najbolj od vsega ju zanima, ali so okenska stekla v pritličju odbojna ali se vse vidi skozi. Skoraj paranoično spuščata rolete in odideta brez slovesa. 15 minut potrebujem, da najdem en sam blond las, ki potrjuje, da sta kdaj bila tu. Za razliko od njiju je 6 mladih Irk sposobno pozabiti 1 čevelj, blazinico od modrca, uhane, Poljske zlote, prevleko za blazino, nekakšno padalo, čepke za ušesa, kozarec in jogurt. Seveda so tu še Izraelci – ni ga turizma brez Izraelcev – ki čez pol sveta tovorijo sumljive vreče mesa. Sramne dlake na hladnih ploščicah, Američani, ki se bojijo teme in Nemke, ki se pritožujejo nad brezhibno pospravljenimi apartmaji. Hodniki, polni izpraznjenih steklenic vina, zažgano mleko na štedilniku.
Ljudje imajo svoje skrivnosti in z njimi polnijo odtoke tuš kabin – ko enkrat čistiš njihov življenjski prostor, jim vidiš v globino duše.

Specialitete


KORESPONDENZA (via Twitter)

Error: Twitter did not respond. Please wait a few minutes and refresh this page.


Trenutno niste prijavljeni

Podpirajo nas